← Blog

Mikroplastika v Postojnski jami: nov mesec meritev

Postojnska jama, Slovenija JamePostojnaNarava

V petek, 4. septembra, sem se Raffaeleju Bruschiju, dr. Blažu Kogovšku in dr. Magdaleni Aljančič pridružil pri delu v Postojnski jami. Raffaele v okviru svojega doktorata raziskuje, kako mikroplastika po zraku doseže jame, kako se po njih prenaša in kje se useda. Tokrat je bil čas za menjavo vzorcev in pripravo vzorčevalnikov na nov mesec meritev.

Magdalena Aljančič, Blaž Kogovšek in Raffaele Bruschi sedijo v rumenih vagonih vlaka v Postojnski jami.
Magdalena, Blaž in Raffaele na jamskem vlaku.

Raffaele in Blaž sta bila v fluorescentno oranžnih kombinezonih videti pripravljena na snemanje nove sezone serije Prison Break, tokrat v Postojnski jami. Kombinezona sta iz čistega bombaža in omejujeta vnos sintetičnih vlaken iz običajnih oblačil. Živa oranžna barva pa pomaga prepoznati morebitna bombažna vlakna, ki bi med delom zašla v vzorec.

Jamski vlak je bil del naše poti, pa tudi eno od vprašanj raziskave. Raffaele se ukvarja z delci, ki jih med običajnim obiskom jame ne opazimo. Zanima ga, ali se njihovo usedanje razlikuje med deli jame z vlakom, množicami obiskovalcev in skoraj brez rednega turističnega obiska.

Blaž Kogovšek in Raffaele Bruschi v oranžnih bombažnih kombinezonih in modrih rokavicah previdno prelivata vzorec med steklenima posodama v Koncertni dvorani Postojnske jame.
Blaž in Raffaele pri menjavi vzorca v Koncertni dvorani Postojnske jame.

Nov mesec v steklenih posodah

Blaž je Raffaeleju pomagal zamenjati vodo v vzorčevalnikih in pospraviti zbrane vzorce. Ob stojalih sta razporedila steklene posode in se lotila dela. V svetlobi čelnih svetilk se je dobro videlo, koliko pozornosti zahteva že prelivanje vode iz ene posode v drugo.

Dvignjen stekleni vzorčevalnik za usedanje delcev stoji ob poti v Postojnski jami, v ozadju prihaja Blaž Kogovšek v oranžnem kombinezonu.
Raffaele Bruschi ob svetlobi čelne svetilke pregleduje stekleno posodo, ob njegovih nogah pa so v temni Koncertni dvorani Postojnske jame razporejeni kozarci za vzorce.
Raffaele Bruschi in Blaž Kogovšek čepita ob stojalu za vzorčenje, čelni svetilki pa osvetljujeta posode na jamskih tleh v Koncertni dvorani Postojnske jame.
Blaž Kogovšek se sklanja nad steklene posode, Raffaele Bruschi pa ravna z vzorcem pod dvignjenimi zbiralniki v Koncertni dvorani Postojnske jame.
Blaž Kogovšek sega proti dvignjenim zbiralnikom, Raffaele Bruschi pa kleči ob posodah za vzorce pod jamsko steno v Koncertni dvorani Postojnske jame.

Pri delu sta uporabljala nitrilne rokavice brez pudra. Te so iz sintetičnega kavčuka in pomagajo omejiti onesnaženje pri rokovanju z vzorci. Njihova sestava je znana, zato lahko v laboratoriju z infrardečo analizo (µ-FTIR) preverijo, ali se spekter sumljivega delca ujema z materialom rokavic.

Tudi premazi na notranji strani pokrovčkov lahko vsebujejo plastiko in prispevajo delce v vzorec. Aluminijasta folija pomaga vzorce zaščititi pred takšnim onesnaženjem. Delce, za katere pri analizi ugotovijo, da izvirajo iz premaza pokrovčkov, lahko pri vrednotenju okoljskega vzorca izločijo.

Pomembni so tudi kontrolni oziroma slepi vzorci, s katerimi preverjajo, kaj bi se lahko v vzorce vneslo med rokovanjem, prevozom in laboratorijsko obdelavo. Brez takšnih kontrol bi lahko delce iz oblačil, opreme ali samega postopka pomotoma pripisali jamskemu okolju.

Bližnji pogled na roke v modrih rokavicah, ki v Postojnski jami prelivajo vodo iz velikega steklenega zbiralnika v manjšo posodo za vzorec.
Raffaele Bruschi ob svetlobi čelne svetilke z lepilnim trakom in flomastrom označuje stekleno posodo, da je mogoče vzorce razlikovati med seboj.
Raffaele Bruschi in Blaž Kogovšek stojita ob vzorčevalniku za usedanje delcev v Plesni dvorani, na tleh so razporejeni stekleni kozarci.
Raffaele Bruschi opazuje steklene zbiralnike na kovinskem stojalu ob železniški progi v Plesni dvorani Postojnske jame.

Pasivni vzorčevalniki zbirajo delce, ki se iz zraka usedajo v posode, in tako beležijo njihovo odlaganje skozi čas. Zračni tokovi lahko delce prenašajo po jami, gibanje ljudi in vlaka pa lahko že odložene delce znova dvigne v zrak. Tudi pod zemljo torej prah nima nujno miru.

Raffaele s sodelavci preizkuša nov prototip, prilagojen jamskemu okolju. Oblika rovov in prezračevanje se lahko precej spremenita že na kratki razdalji, zato en sam vzorec težko pove zgodbo cele jame. Primerjava več mest pomaga razumeti te razlike. V laboratoriju bo treba nato ugotoviti, kateri zbrani delci so plastični, kakšne oblike so in iz katerih polimerov so sestavljeni.

Blaž Kogovšek in Raffaele Bruschi nosita opremo ob železniških tirih skozi ozek, osvetljen rov v Postojnski jami.
Z opremo naprej po rovu ob tirih.

Tri mesta v isti jami

Načrt Postojnske jame z označenimi tremi območji meritev: Plesna dvorana, Pisani rov in Koncertna dvorana ter modro označeno reko Pivko.
Tri območja meritev v Postojnski jami: 1 — Plesna dvorana, 2 — Pisani rov, 3 — Koncertna dvorana.

V Plesni dvorani so vzorčevalniki postavljeni na različnih oddaljenostih od proge. Tu raziskovalce zanima morebitni vpliv jamskega vlaka in gibanja zraka ob njegovem prehodu. Medtem ko sta delala in sem sam fotografiral, so mimo nas vozili rumeno-rdeči vagoni z obiskovalci, posode pa so ostajale na svojih mestih.

Rumeni jamski vlak pelje za Raffaelejem Bruschijem, Blažem Kogovškom in steklenimi posodami za vzorčenje v Plesni dvorani.
Širok pogled na Plesno dvorano pokaže razmaknjena stojala za vzorčenje, medtem ko Blaž in Raffaele delata ob svoji opremi.
Blaž Kogovšek in Raffaele Bruschi stojita ob vzorčevalniku, iz predora proti Plesni dvorani pa se približuje jamski vlak.
Rumeno-rdeči jamski vlak pripelje v Plesno dvorano ob postaji za vzorčenje mikroplastike in raziskovalcih v oranžnih kombinezonih.

V Koncertni dvorani je v ospredju gibanje in zadrževanje večjega števila ljudi. Pisani rov, kjer rednega turističnega prometa skoraj ni, predstavlja primerjavo z manj obiskanim delom jame. Vsi trije predeli so del istega jamskega sistema, a se dogajanje v njih precej razlikuje.

Obiskovalci se peljejo mimo opreme za vzorčenje pod lestencem v Plesni dvorani, za vagoni stojita Blaž in Raffaele.
Jamski vlak v ospredju zavija pod svetlim lestencem ter pelje mimo raziskovalcev in zbiralnikov v Plesni dvorani.
Vlak z obiskovalci prečka Plesno dvorano pod lestencem, ob železniški progi pa je vidna postaja za spremljanje usedanja delcev.

Meritve še potekajo in rezultatov za zdaj ni. Raffaele želi ugotoviti, ali se količina in značilnosti odloženih mikroplastičnih delcev med temi okolji razlikujejo ter koliko je mogoče razlike povezati z obiskom in vlakom. Obenem bo delo pokazalo, kako se prototip obnese v jami. Takšni podatki bi lahko pomagali pri varovanju jam in načrtovanju podobnih meritev drugje.

Delo z obeh strani meje

Za posodami na stojalih je precej skupnega dela. Manuela Bisiacchi, Renzo Crevatin in Elvio Merlach z Univerze v Trstu so pomagali zamisel razviti v delujoč prototip. Pri projektu sodelujejo prof. dr. Lucia Gardossi, prof. dr. Monia Renzi in BioScience Research Center, kjer bodo vzorce analizirali v laboratoriju za prepoznavanje mikroplastike.

Dr. Tanja Pipan in ekipa Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prispevajo raziskovalno znanje, poznavanje jame in pomoč pri izvedbi. Na tokratni poti sta bila z nami dr. Magdalena Aljančič in dr. Blaž Kogovšek. Pomembno podporo pri delu v jami zagotavlja tudi Park Postojnska jama.

O raziskavi je 27. avgusta v Primorskem dnevniku pisala tudi Sanela Čoralič: Po kateri poti mikroplastika prihaja v kraško podzemlje?

Raffaele Bruschi stoji ob steklenih zbiralnikih za usedanje delcev v Plesni dvorani, po bližnjem tiru pa pelje rumena lokomotiva.
Blaž Kogovšek gleda proti dvignjenim steklenim zbiralnikom, njegova čelna svetilka sveti ob mimo vozečem vlaku v Plesni dvorani.

Tudi tokrat je večina fotografij nastala brez poziranja, čeprav smo imeli čas in so bili vsi več kot pripravljeni pozirati. Vse pogosteje opažam, da so mi najbolj všeč prav spontani, nepozirani trenutki, ker se mi zdijo bolj pristni. Skrbno postavljanje ljudi v kader lahko hitro začne delovati nekoliko umetno.

Raffaele, veselje je tudi na moji strani. Vedno je prijetno delati z motiviranimi in ustvarjalnimi ljudmi, ki svojo zamisel pripeljejo vse do dela na terenu. Hvala za povabilo in družbo — z veseljem še kdaj.

Postojnska jama, 4. september 2026.